Nekaj časa nazaj je moj brat končno naredil izpit za avto. Tega smo se vsi zelo veselili, saj smo vedeli, da si je tega res močno želel in bili smo zelo ponosni na njega, saj je celoten izpit in same vožnje plačal sam. Ko je končno naredil izpit, pa je seveda nastal prvi problem in to je bilo to, da ni imel avto. Ves denar je porabil za vožnje in pa za izpit, potem pa mu je zmanjkalo denarja za dejanski avto. To sem nekako predvidevala, da se bo zgodilo, saj se vedela, da ne bo razmišljal v naprej in tako sem se jaz lotila tega problema.
Na skrivaj sem seveda tudi jaz zbirala denar, medtem ko je moj brat delal izpit in sem zbrala dovolj denarja, da smo mu lahko kupili Peugeot avto. Težo avto sem prav tako kupila na skrivaj ter ga registrirala in zavarovala na njegovo ime. To sem seveda zelo težko naredila. Brez njega mi je na koncu le uspelo. Ko je moj brat prišel en dan domov, sem ga tudi jaz čakala zunaj. Videl je, da je pred hišo parkiran nek nov avto, a ni mu bilo jasno, ali imamo obiske ali se je nekdo zmotil. Ko je prišel do mene, sem mu seveda povedala, da je ta Peugeot njegov. Ko je to slišal najprej ni moral verjeti in potem je res dobro pogledal in je videl, da imam ključe v rokah.
Moj brat je bil res ves iz sebe, ko je izvedel, da je ta avto njegov. Jaz sem bila definitivno zelo ponosna na njega in sem mu rekla, da si ta Peugeot res zasluži. Brat je takoj šel v ta avto ter ga zapeljal po ulici in s tem avtom je bil zelo zadovoljen. Vedela sem, da bo ta avto primeren za njega, saj je dovolj dober, da se bo lahko na njem učil sam voziti. Še enkrat sem mu čestitala in sem ga objela, potem pa sem šla v hišo in ga pustila, da se ukvarja s tem avtomobilom, kolikor se je želel.